-
1 hard
1. adjective1) (firm; solid; not easy to break, scratch etc: The ground is too hard to dig.) trd2) (not easy to do, learn, solve etc: Is English a hard language to learn?; He is a hard man to please.) težek3) (not feeling or showing kindness: a hard master.) trd4) ((of weather) severe: a hard winter.) oster5) (having or causing suffering: a hard life; hard times.) težek6) ((of water) containing many chemical salts and so not easily forming bubbles when soap is added: The water is hard in this part of the country.) trd2. adverb1) (with great effort: He works very hard; Think hard.) hudo, trdo, dobro2) (with great force; heavily: Don't hit him too hard; It was raining hard.) močno3) (with great attention: He stared hard at the man.) nepremično4) (to the full extent; completely: The car turned hard right.) popolnoma•- harden- hardness
- hardship
- hard-and-fast
- hard-back
- hard-boiled
- harddisk
- hard-earned
- hard-headed
- hard-hearted
- hardware
- hard-wearing
- be hard on
- hard at it
- hard done by
- hard lines/luck
- hard of hearing
- a hard time of it
- a hard time
- hard up* * *I [ha:d]adjectivetrd; trden; težak, težaven, naporen; žilav, zdržljiv, odporen; močan, silen; priden, delaven, zmožen; strog, nepopustljiv, neusmiljen; trd, mrzel, oster (podnebje); economy pod težkimi pogoji, oster, visok (cena); težko razumljiv, težko izvedljiv; preudaren, trd (gospodarstvenik); rezek, močen (pijača); grammar trd (glas, soglasnik)to be hard on s.o. — biti prestrog s komto be hard upon s.o. — biti komu za petamia hard blow — težak udarec, silen udarecsport in hard condition — v dobri formihard lines — težko življenje, težko delo, zla usodahard luck — nesreča, "smola"figuratively a hard nut to crack — trd orehas hard as nails — žilav, trd kakor drenov les, trd kakor kamena hard saying — težko razumljive besede; predpis, ki ga je težko izpolnjevatihard work — trdo, naporno deloII [ha:d]adverbtrdo, trdno; težko, hudo, naporno; pridno, hitro; čisto zraven, tikto be hard hit — biti hudo udarjen, prizadetto look hard at — nepremično koga gledati, z očmi meritihard set — v stiski; trmast; negibenit will go hard with him — slabo mu kaže, trda mu predeIII [ha:d]nounBritish English trda obrežna tla; slang prisilno delo; težava; vulgar tudi hard on — erekcija; plural skrbi -
2 bed
[,bi: 'ed,,bi: i: 'di:]( abbreviation) (Bachelor of Education; a first university degree in education or teaching.) diplomiran pedagog* * *I [bed]nounpostelja, ležišče; divan; žimnica; podstavek; podzidje; (jezersko, morsko) dno; rečno korito, struga; geology plast, ležišče; gredica; brlogearly to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise — rana ura zlata urahot bed — topla greda, gnojakfiguratively narrow bed — zadnje počivališčeas one makes one's bed, so one must lie — kakor si postelješ, tako boš spaljuridically from bed and board — od mize in posteljebed of roses ( —ali down, flowers) — udobno življenje, dober položajbed of thorns — težko življenje, neprijeten položajII [bed]1.transitive verb poeticallypostlati; posaditi, vsaditi; nastlati (steljo); plastiti; vulgar podreti;2.intransitive verb colloquiallyleči, prenočiti; zložiti se v plasti -
3 breath
[breƟ]1) (the air drawn into, and then sent out from, the lungs: My dog's breath smells terrible.) sapa2) (an act of breathing: Take a deep breath.) vdih•- breathlessly
- breathlessness
- hold one's breath
- out of breath
- under one's breath* * *[brem]noundih, dihanje, sapa; sapica, pihljanje, pihljaj; vonj; figuratively življenje; odmor; figuratively sled; namig; šepet(anje); mrmranjeabove one's breath — polglasno, komaj slišnoto draw breath — dihati, živetito draw the first breath — roditi se, priti na svetto draw one's last breath — izdihniti, umretito knock out s.o.'s breath — presenetiti, osupiti kogaout of breath — brez sape, zasopelcolloquially keep your breath to cool your porridge — prihrani nasvete zasebelow ( —ali under) one's breath — tiho, šepetajethe breath of one's nostrils — najljubši; nujno potrebenin the same breath — v isti sapi, hkratishortness of breath — težko dihanje, sopihanje -
4 game
[ɡeim] 1. noun1) (an enjoyable activity, which eg children play: a game of pretending.) igra2) (a competitive form of activity, with rules: Football, tennis and chess are games.) športna igra3) (a match or part of a match: a game of tennis; winning (by) three games to one.) tekma4) ((the flesh of) certain birds and animals which are killed for sport: He's very fond of game; ( also adjective) a game bird.) divjačina2. adjective(brave; willing; ready: a game old guy; game for anything.) korenjaški; pripravljen, voljan- gamely- games
- gamekeeper
- game point
- game reserve
- game warden
- the game is up* * *I [geim]adjectivepogumen, hraber, junaški; pripravljento die game — umreti junaške smrti, boriti se do zadnjega dihaII [geim]nounigra, zabava, šala; načrt, nakana, spletka; plural športne igre, tekmaone's little game — ukana, zvijačato make game of — norčevati se, osmešitithe game is up — po njem je, načrt je propadelto make game of s.o. — norčevati se iz kogaIII [geim]intransitive verbigrati, kvartati za denarto game away — zaigrati, zakvartatiIV [geim]noundivjačina; lov; plenbig game — velika divjačina; slang težko dosegljiv ciljV [geim]adjectiveranjen, poškodovan, pohabljen, hrom, šepav -
5 suffocate
(to kill, die, cause distress to or feel distress, through lack of air or the prevention of free breathing: A baby may suffocate if it sleeps with a pillow; The smoke was suffocating him; May I open the window? I'm suffocating.) zadušiti (se)* * *[sʌfəkeit]1.transitive verb(za)dušiti, ne dati dihati; (za)daviti; figuratively potlačiti, zadušiti, uničitiwe were suffocated — dušili smo se;2.intransitive verb(za)dušiti se; težko dihati, loviti sapo (zrak); figuratively umreti ( with od)
См. также в других словарях:
húd — a o in ó prid., hújši (ȗ ú) 1. pretirano strog: bil je hud oče; hudi starši / služi pri hudem gospodarju / imel je zelo hudo ženo 2. v povedni rabi ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega: si še hud name; huda je, ker… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
íti — grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ȋ ẹ, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 1 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
za — prisl. izraža soglasje, pritrditev: biti, govoriti za; glasovati za / dobro premisliti vse, kar govori za in proti; ekspr. nekateri so za, drugi proti; neskl. pril.: glasovi za; dokazi za in proti; sam.: ekspr. ob številnih proti je pričakoval… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doživéti — ím dov., dožível (ẹ í) 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dúšica — e ž (ú) ekspr. manjšalnica od duša: nedolžna otroška dušica; dušice umrlih / težko se je vživeti v njeno nežno dušico / bila je preprosta dušica; mamina dušica ljubljenka / govori, dušica, poslušam te / dušica na olju je noč in dan brlela ● star … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ideál — a m (ȃ) 1. nav. mn. plemenit, nedosegljiv ali težko dosegljiv cilj: imeti, izdati, izgubiti ideale; navduševal se je za napredne politične ideale; umreti za svoj ideal; hrepenel je po idealih bratstva in pravičnosti; družbeni, narodni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
príti — prídem dov., prišèl prišlà prišlò tudi prišló, stil. príšel príšla (í) 1. premikajoč se v določeno smer začeti biti a) na določeni točki poti: ko je prišel do mostu, je počil strel; komaj je prišel skozi vrata, so ga že klicali nazaj / čoln je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sólza — e tudi é [u̯z] ž (ọ) 1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukloníti — uklónem dov. (ȋ ọ) nar. ukloniti uklonim: nobena sila ga ne uklone / nikomur se ne uklonemo / ga že uklonem svoji volji / nizko se uklonejo in odidejo se priklonijo, poklonijo / uklone se ji s pota umakne se ji, izogne se ji uklónim dov. (ȋ… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapustíti — ím dov., zapústil (ȋ í) 1. izraža, da osebek s hojo, premikanjem naredi, da ni več na določenem mestu: pravkar je zapustil dvorano; vojaki so zapustili položaje; večkrat na dan zapusti stanovanje / zapustiti volišče / zapustiti zabavo,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika